Kaj so antibiotiki?
Antibiotiki so kemijske spojine, ki povzročajo smrt bakterij ali zavirajo njihovo rast.

Uporabljajo se za zdravljenje bakterijskih okužb. Izraz antibiotik izhaja iz grščine in bi ga lahko prevedli z besedami “proti nečemu živemu”. Delimo jih na antibiotike širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih vrst bakterij, in antibiotike ozkega spektra, ki delujejo samo na eno (specifično) vrsto bakterij. Antibiotike proizvajajo glive, bakterije, lišaji ali višje rastline, lahko se pridobivajo tudi polsintezno. Če spojino, ki deluje na mikroorganizme, pridobivajo sintezno, se imenujejo kemoterapevtik.

Uporaba antibiotikov

Antibiotiki so zelo učinkovita zdravila, vendar zdravijo le okužbe, povzročene z bakterijami. V primeru prehlada ali gripe tega stanja ne bodo pozdravili, saj je povzročeno z virusi, proti katerim ne učinkujejo. Pravilno diagnozo in odločitev o tem, ali je za zdravljenje potreben antibiotik in kateri antibiotik je potreben, lahko postavi in sprejme samo zdravnik. Kateri antibiotik in kakšen režim jemanja bo zdravnik predpisal, je odvisno od številnih dejavnikov. Pri izbiri upošteva vrsto bakterije, ki povzroča okužbo, mesto okužbe, kako huda je okužba, starost bolnika, njegove osnovne bolezni, alergije na zdravila, kako bo bolnik sodeloval pri zdravljenju.

Odpornost bakterij proti antibiotikom (bakterijska rezistenca)

Bakterije so mikroorganizmi. Mikroorganizmi so enostavna živa bitja, ki se zelo hitro prilagajajo na okolje. Če pogosto pridejo v stik z antibiotikom, bodo na primer razvili encime za razgradnjo antibiotika ali pa spremembe v steni oziroma membrani, ki preprečujejo, da bi se antibiotik vezal na površino mikroorganizma. Antibiotik na tako spremenjen mikroorganizem nima več učinka. Zato je  pomembno, da se antibiotiki uporabljajo samo takrat in toliko časa, kot je potrebno.

Kaj je pomembno za učinkovito in varno zdravljenje z antibiotiki?

  1. Antibiotik uporabljamo samo, če ga predpiše zdravnik.
  2. Čas zdravljenja z antibiotikom je odvisen od stopnje okužbe in vrste povzročitelja. Če zdravljenje prenehamo prehitro, se bodo bakterije v telesu ponovno razmnožile in bolezen se bo ponovila. Če traja zdravljenje predolgo, pa se lahko pojavijo neželeni učinki antibiotikov. Zato moramo tudi v tem primeru upoštevati navodilo zdravnika.
  3. Odmerek antibiotika mora biti prilagojen bolniku in povzročitelju ter obsegu okužbe. Pravilen odmerek določi zdravnik na podlagi pregleda. Če jemljemo manjši odmerek, bo zdravljenje infekcije neuspešno, neželeni učinki in rezistenca pa se lahko vseeno pojavijo. Jemanje prevelikih odmerkov poveča tveganje za nastanek neželenih učinkov antibiotikov.
  4. Antibiotike je potrebno jemati v enakomernih časovnih razmikih. Pri večini antibiotikov je zelo pomembno, da zdravilo vzamemo točno na uro. Če med odmerki preteče preveč časa, se bakterije lahko ponovno razmnožijo in učinek antibiotika je zmanjšan. Pri prekratkih časovnih intervalih med odmerki pa se antibiotik v telesu nabira in lahko se pokažejo neželeni učinki.
  5. Čas jemanja antibiotika glede na obrok hrane je zelo pomemben za doseganje njegovega najboljšega učinka in zmanjšanje neželenih učinkov. Ker imajo različni antibiotiki različna navodila jemanja glede na obrok hrane, je pomembno, da vedno upoštevamo nasvet farmacevta ob izdaji zdravila. Kar nekaj različnih antibiotikov na primer reagira s kalcijem v mleku in mlečni hrani tako, da nastanejo neučinkovite snovi. Jemanje nekaterih se priporoča ob obroku hrane, ker s tem zmanjšamo prebavne težave.

Farmacevtske oblike

Danes so antibiotiki za ambulantno zdravljenje na voljo v različnih oblikah:

  1. V obliki suspenzije, ki jo natančno odmerimo s priloženo žličko ali brizgo. Po zaužitju ga poplaknemo z vodo.
  2. V obliki  klasičnih tablet (filmsko obložene tablete), ki jih pogoltnemo cele in poplaknemo z vodo. Pri nekaterih antibiotikih je to zelo pomembno (npr. kapsulah s klindamicinom, saj se tako izognemo možnemu nastanku razjed požiralnika).
  3. Tehnološko naprednejše oblike se odlikujejo po tem, da tablete razpadejo (disperzirajo). Te razpustimo v vodi in zatem popijemo, nekatere pa lahko zaužijemo tudi cele.

Neželeni učinki

Tudi antibiotiki imajo lahko neželene učinke, ki pa so večinoma blagi in prehodni. Najpogostejši neželeni učinki pri zdravljenju z antibiotiki so prebavne motnje, kot sta slabost in driska. Pri nekaterih ljudeh lahko antibiotiki povzročijo tudi alergično reakcijo. Pri antibiotikih, ki  povzročajo preobčutljivost kože na sonce, pa se je v času zdravljenja potrebno izogibati vsem oblikam UV žarkov. Pri ženskah je pogosta tudi glivična okužba nožnice.
Zdravljenje z antibiotiki lahko poruši mikrobno ravnotežje v črevesju. Učinkovitost določenih sevov probiotikov (Saccharomyces boulardii, Lactobacillus sporogenes, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus rhamnosus GG- LGG,..) pri preprečevanju driske zaradi antibiotičnega zdravljenja, je bila dokazana tudi v kliničnih študijah. Svetuje se, da se probiotike zaužije najmanj 2 do 3 ure pred ali po zaužitju antibiotika.

Zaključek

Za varno in učinkovito zdravljenje z antibiotiki moramo upoštevati ključna pravila njihove uporabe. Antibiotik jemljemo le takrat, ko nam ga predpiše zdravnik. Nikoli ne smemo ponuditi antibiotika drugi osebi. Verjetno ji ne bo koristil, lahko pa ji resno škoduje, če je nanj alergična.

Mateja Kmet, mag.farm.

Zasavske lekarne trbovlje logotip Color-mali