Za Malgaj je 50 let sodelovanja z Audijem in Volkswagnom zelo pomembna obletnic, kajne?
V bistvu je to velika obletnica naše tradicije, naše obrti, ki se je pričela pred 129 leti. Ta 50-letnica je toliko bolj posebna, ker jo v našem primeru praznujejo tri generacije skupaj.
Kako je takrat prišlo do sodelovanja?
Preprosta logika, lahko rečem. Oče je imel takrat avtomehanično delavnico. Želel si je nekaj več. Zelo so mu bili pri srcu avtomobili znamke Audi. Zaradi tega se je obrnil na Avtocommerce v Ljubljani, ki je bil takrat uvoznik avtomobilov znamk Audi in Volkswagen za celotno Jugoslavijo in se začel pogovarjati, da bi pridobil pooblaščen servis za znamko Audi, kasneje pa še za Volkswagen.
Zakaj pooblaščen servis?
Enostavno zato, ker je presodil, da za napredek svoje delavnice potrebuje več znanja in takšna pogodba ti to omogoča. Pooblaščen serviser ima dostop do znanj, ki jih ima tovarna, do šolanj, imaš tehnično podporo, če kdaj ne znaš česa popraviti. Imaš tudi dostop do originalnih rezervnih delov, kar je zelo pomembno za kvalitetno delo. Vse to je pomembno, če hočeš kakovostno razvijati svoj posel.
Verjetno se je oče zelo pametno odločil?
Ja, to je bila zelo modra, celo vizionarska odločitev.
Tudi v slovenskem prostoru?
V bistvu je bil prvi, ki je takrat podpisal pogodbo za pooblaščen servis v takratni Jugoslaviji, kmalu sta mu sledila še dva v Sloveniji. To je bila takrat velika zgodba, ker so bili praviloma obrtniki, avtomehaniki, popolnoma v drugem položaju kot avtomehanična podjetja, kot so bila npr. Tehnounion, Avtocommerce in podobna. Ta so imela že prej pooblaščena zastopstva za različne blagovne znamke, vključno s prodajo. Obrtnikom pa zaradi znane neprijaznosti takratnega sistema in velikih tovarn niso zaupali. Se je bilo treba kar nekaj časa boriti, da si si izboril pogodbo.
Iz tega je verjetno raslo tudi podjetje Malgaj?
Oče je začel sam, potem mu je pomagal sodelavec in tako je iz leta v leto firma rasla. To, da je postavil pooblaščen servis, da je imel dostop do znanja in izobraževanj, je pripeljalo do tega, da so njegove storitve hitro postale zelo kakovostne in kot takšni smo bili potem prepoznani po celi Sloveniji kot servis za Audi in Volkswagen. Pa ne le v Sloveniji, tudi širše. Celo Kovnica denarja Beograd je vozila svoja vozila na servis k nam v Trbovlje. Večje potrebe po delavcih so pripeljale k še hitrejšemu razvoju. Vse več je bilo izobraževanja in podjetje je raslo do tam, kjer smo danes.
Kje ste danes?
Danes podjetje Malgaj v Trbovljah, ki zastopa blagovne znamke Volkswagen, VW gospodarska vozila, Škoda in Audi servis, zaposluje 30 sodelavcev. Prodamo okrog 700 novih in rabljenih avtomobilov ter opravimo 16.000 ur servisnih storitev na leto. Sicer pa celotna skupina Malgaj, ki se je razvila iz delavnice na začetku pogovora, zaposluje 92 ljudi, letno prodamo preko 3000 novih in rabljenih avtomobilov, opravimo več kot 90.000 ur servisnih storitev in ustvarimo dobrih 60 milijonov evrov letnega prometa.
Kam vas to uvršča v slovenskem merilu?
Med zasebnimi podjetji, med tistimi, ki so zrasla v bistvu iz ničle, smo med tremi največjimi v Sloveniji.
Servis in prodajni salon imate tudi v Ljubljani. Verjetno vam ni žal, da ste se odločili za glavno mesto …
Ta odločitev je padla pred 22, 23 leti, letos praznujemo 20 let salona v Ljubljani. Takrat sem bil v našem podjetju že zelo aktivno udeležen, zadolžen za program Volkswagen, za prodajo avtomobilov. Ocenil sem, če se hočemo širiti, da je priložnost samo Ljubljana. Najprej smo se pogovarjali, da bi šli v Ljubljano z blagovno znamko Audi. Dogovori žal niso bili uspešni. Leto kasneje pa smo kandidirali za Renault. Pri Renaultu so se odločali leto dni, ocenjevali so, ali smo, ali nismo pravi partner. Leta 1998 pa so se odločili, da smo pravi in tako smo selili del dejavnosti v Ljubljano. To je bila prava odločitev in pomemben mejnik v razvoju naše firme. Ni bilo enostavno, ni bilo lahko, ampak smo zmagali. Tako smo danes tudi na ljubljanskem področju zelo pomemben igralec.
Verjetno brez ljubezni do avtomobilov, do bencina, takšen posel ne gre. Kako ste to ljubezen prejemali od staršev in kako jo dajete naprej?
Očitno imam namesto krvi bencin v žilah (smeh). Enostavno imam ljubezen do avtomobilov v genih. Nikoli me ni bilo treba siliti v kaj, verjetno večkrat zavirati in vzpodbuditi, da sem vzel v roke še kakšno knjigo in naredil kaj drugega, kot preživljal čas v delavnici. Velika sreča je, če imaš možnost, da je tvoja služba hkrati tudi tvoje veselje in hobi. Potem je bistveno lažje delati, tudi vse prepreke lažje premagaš.
Verjetno veliko »šraufanja« ni bilo v vašem življenju, ali tudi?
O, ja, bilo, bilo. »Kariero« sem začel tako, da sem »delal« v delavnici med počitnicami že v prvem razredu osnovne šole. Zadolžen sem bil za čiščenje kanala z metlo, ker sem bil enostavno premajhen, da bi naredil še kaj več. Potem pa sem postopoma delal vsako leto več. Starejši sem bil, močnejši sem bil, več sem znal. Tudi generalna obnova motorja mi ni delala težav, pa verjetno mi tudi danes ne bi. Veliko sem »prešraufal«, tudi nekaj starih motorjev in avtomobilov sem obnovil. Ampak to do fakultete, potem pa ni bilo več časa.
Znate svojo strast in znanje prenašati naprej?
Seveda. Sicer hčere niso v tehnični stroki. Starejša Monika je magistrica prava, zdaj dela doktorat. Katarina je diplomirala, sedaj dela magisterij na ekonomiji. Vendar jima tehnika ni tuja. Malo vesta, za kaj gre. Obe že aktivno sodelujeta v podjetjih skupine Malgaj.
Koliko je potrebnega prilagajanja v vašem poslu, slediti novostim in spremljati, kaj se v svetu dogaja?
Ogromno. Prilagajati se moramo non stop, prilagajati se moramo zahtevam uvoznikom in zahtevam tovarn. Tovarne stalno izboljšujejo standarde, povečujejo zahteve, ogromno se je treba izobraževati. Povprečno vsak naš zaposleni vsaj 10 dni na leto preživi na raznih šolanjih, ki jih tovarna organizira. Na eni strani se moraš prilagajati uvozniku, na drugi strani pa razmeram na trgu oziroma potrebam strank. Trg je strašno dinamičen, v Sloveniji je izjemno razvit, zahteven. Konkurenca med avtomobilskimi prodajalci v Sloveniji je bistveno večja, kot je v povprečju v Evropi.
Po kakšnih poteh bo Malgaj vozil naprej?
Po takšnih, da se bova lahko čez 50 let ponovno pogovarjala (smeh). Zasledovali bomo svojo vizijo, kar pomeni, da lahko pristanemo na kompromise pri ceni, pri kvaliteti pa nikoli. Kakovost bo še vedno vodilo, ravno tako prijaznost zaposlenih in strokovna usposobljenost. Potem bomo pa videli, kakšni izzivi nas bodo čakali, da bomo mogoče naredili še kaj novega. Trenutno nimamo v mislih nobenih udarnih projektov. V lanskem in letošnjem letu smo obnovili vse naše salone, dva v Trbovljah in enega v Ljubljani, in jih prilagodili novim standardom. V Ljubljani imamo servis za vozila Renault, Nissan in Dacia, v Trbovljah pa enega za vozila Renault in Dacia, drugega pa za Volkswagen, VW gospodarska vozila, Škodo in Audi.
Včasih se kdo pritožuje, da težko uspeš iz Trbovelj, Zasavja. Kakšna je vaša izkušnja?
Če vzameš Zasavje kot zavoro, potem je temu tako. Zasavje je težko tržišče, sploh za prodajo, zaradi gospodarske usmerjenosti po drugi svetovni vojni. Po drugi strani pa je to prednost, saj se moraš bistveno bolj potruditi kot na kakšnem drugem tržišču in dobiš več izkušenj. Če imaš pravo vizijo, če prav razmišljaš in če si priden, saj brez pridnosti ni nič, potem lahko rečem, da je Zasavje dobra šola za razvoj podjetja. Ni pa to garancija za uspeh, vse je pač na tebi.
Letos teče točno 25 let, kar smo pričeli tudi prodajati avtomobile znamke Audi in Volkswagen v Trbovljah. Dokler ni prišlo do osamosvojitve Slovenije in sprostitve podjetniške iniciative, nisi mogel ustanoviti podjetja. Podjetje, ne obrtna delavnica, je bilo pogoj, da si lahko dobil pooblaščeno prodajo blagovnih znamk. Tako da letos tečeta dva jubileja: 50 let pooblaščenega servisa in 25 let prodaje avtomobilov Audi in Volkswagen. Ko sem pred dnevi preverjal, smo v 27 letih, avtomobile znamke Renault smo začeli prodajati še dve leti prej, prodali 58.000 avtomobilov.
Marko Planinc
