Ta teden (ob 15. uri) objavljamo serijo vtisov o delu in življenju v Slikarski koloniji Izlake – Zagorje. Danes smo za nekaj zanimivosti o koloniji vprašali slikarja Andreja Brumna Čopa. V naslednjih dneh pa sledijo še drugi udeleženci, ki smo jih zmotili med delom v koloniji. Jutri je na vrsti Breda Sturm.
Kako se počutite na tej slikarski koloniji?
Jaz sem tukaj že drugič, tako da se počutim že malo bolj kot veteran. Imam že nekaj orientacije po mestu. To so nebeški pogoji za delo, sanjski, rajski. Ni ti treba misliti na hrano, nobeno organizacijo, vsak dan lahko prideš v atelje in se ukvarjaš z nečim, kar imaš res rad.
Za kaj izkoristite teh deset dni?
Meni je malo nerodno, da sem se kar precej skrival pred nabitim programom raznoraznih izletov. Največ vredno mi je bilo, da sem lahko bil v ateljeju. In ti samotni pohodi v mesto … malo vidiš utrip in ljudi, ki so nekako zelo prijazni do nekoga, ki je očitno od nekje drugje. To je takoj vidno. Ampak ljudje znajo pristopiti in se malo pogovoriti. Dejansko sem presenečen, da celo mladi vedo, da obstaja slikarska kolonija in da so zdaj tukaj slikarji in slikarke.
Kaj boste letos oddali Milanu Razboršku za razstavo?
On bo sam zbral, kaj bo. Jaz mislim, da sem letos nagnjen zelo na intimno sfero. Nisem se mogel ozret navzven, ampak zelo navznoter, v svoje življenje. Bomo videli, kaj bo odbral.
MP
Foto: MP
