Naslov bi se lahko glasil tudi O ameriških slamnikih, kajti ameriški slamnik označuje rod večih različnih vrst, od katerih so v farmaciji uporabne tri vrste: škrlatni ameriški slamnik (Echinacea purpurea), ozkolistni ameriški slamnik (Echinacea angustifolia) in bledi ameriški slamnik (Echinacea pallida). Latinsko ime je dobil po grškem izrazu za ježa, saj nanj spominja osrednji del cvetnega koša.

Pri ameriških Indijancih ima ta rastlina že dolgo tradicijo uporabe pri različnih boleznih, pri nas, v Evropi, pa je postal znan v začetku 20. stoletja. Ob odkritju antibiotikov se je njegova uporaba zmanjšala, v zadnjih letih pa znova pridobiva na priljubljenosti. Uporabni deli rastline so korenina, sveži nadzemni deli cvetoče rastline, sok ali suhi sok zeli ter tekoči izvlečki zeli in korenin ameriškega slamnika. Je preprosta rastlina za gojenje, rada ima dobro obdelana, vlažna in odcejena tla. Razmnožujemo jih s semeni. Cvetne koške obiramo sredi cvetenja, korenine štiriletnih rastlin pa izkopljemo jeseni.

Ameriški slamnik ima tudi protiglivično delovanje, zavira razmnoževanje virusov, deluje protivnetno (tudi v obliki mazila ali kreme) in vpliva na imunski odziv.

Kot je ponavadi pri zdravilnih rastlinah, za njihov učinek ni odgovorna le ena ali dve spojini, ampak ima več različnih skupin spojin sinergistično delovanje – spojine so močnejše skupaj, kot pa samostojno. Njihovo delovanje je precej zapleteno in še vedno ne povsem pojasnjeno. Ugotovili so, da polisaharidi spodbudijo aktivnost nekaterih belih krvnih celic, ki so odgovorne za odziv našega imunskega sistema. Bele krvne celice (levkociti) delujejo nadalje na nevtrofilce in makrofage, slednji pa potem aktivneje »požirajo« tuje delce (viruse, mikrobe …), ki so sprožili odziv imunskega sistema. V eni izmed mnogih raziskav o ugodnih učinkih ameriškega slamnika so ugotovili in nato še večkrat potrdili, da sproži celično imunost z aktivacijo limfocitov T in celic ubijalk. S tem se sproži cela kaskada reakcij, da se naše telo bolje brani pred okužbami. Raziskave so pokazale, da ima ameriški slamnik tudi antibiotično delovanje, ta učinek pripisujejo spojini ehinakozid, ki je prisoten v koreninah in cvetovih ozkolistnega in v koreninah bledega ameriškega slamnika, v škrlatnem pa ga ni.

Izvleček nadzemnega dela škrlatnega ameriškega slamnika zavira razmnoževanje virusov herpes simpleksa 1 in 2, respiratornega sincicijskega virusa, rinovirusov in nekaj vrst koronavirusov. Glede delovanja na COVID -19 pa se bodo študije še morale opraviti.

Svež sok iz nadzemnih delov (zeli) škrlatnega ameriškega slamnika lahko uporabljamo kot dodatno zdravljenje pri prehladih ter kroničnih okužbah dihal in spodnjega urinskega trakta (tudi pri prostatitisu). Zanimivo je, da se priporočila med posameznimi državami ali skupnosti glede uporabe dokaj razlikujejo. Svetovna zdravstvena organizacija npr. svetuje, da v zdravilne namene lahko uporabljamo le zel škrlatnega ameriškega slamnika, medtem ko ESCOP (Evropska znanstvena organizacija za fitoterapijo) dovoljuje uporabo zeli in korenine škrlatnega in korenino bledega slamnika.

Lahko rečemo, da je najbolj uporabljan prav škrlatni ameriški slamnik, ki je najbolj učinkovit, če ga vzamemo, ko se pojavijo prvi simptomi okužbe, saj zmanjša njihovo jakost do 40%. Pri preprečevanju prehladnih obolenj se ta zmanjšajo do 15%. Za preprečevanje in zdravljenje okužb je potrebno dnevno zaužiti 510 do 680 mg suhega izvlečka (v lekarni je na voljo v obliki tabletke, kapsule ali tinkture). Za zadovoljiv učinek ga je potrebno jemati vsaj 1 teden do največ 8 tednov. Priporoča se, da razredčeno tinkturo zadržite še nekaj sekund v ustih (oz. da tabletko poližete), kajti s tem v ustih in žrelu poskrbite še za močnejši protivirusni učinek.

Ne smejo ga jemati bolniki, ki imajo avtoimunske bolezni ali druge progresivne sistemske bolezni, kot so tuberkuloza, levkemija, AIDS itn. Če povzamem, ga je najbolje jemati ob prvih znakih okužbe, saj tako izkušnje in študije kažejo, da se zmanjša čas bolezni v povprečju za 4 dni. Ker je dolgotrajna uporaba odsvetovana in tudi v študijah še niso dokazali preventivnega učinka v daljšem časovnem obdobju, je takšno jemanje ameriškega slamnika vprašljivo. Sicer naše izkušnje včasih pokažejo tudi zaščitni učinek, vendar bo verjetno potrebna še kakšna raziskava, ki bo potrdila ali ovrgla jemanje več kot 8 tednov.

Tjaša Cevzar, mag. farm., Lekarna Pušnik

Literatura:

https://pixabay.com/photos/bee-spider-flower-coneflower-5513296/, 17.09.2020

https://www.consumerlab.com/reviews/echinacea-review/echinacea/, 17.09.2020

Kreft, Samo; Kočevar Glavač Nina: Sodobna fitoterapija, z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin (2013), Slovensko farmacevtsko društvo