Pred 199 leti se je na Izlakah rodil eden največjih zasavskih podjetnikov vseh časov Alojz Prašnikar, tudi Alois Praschniker. Bil je industrijalec, gradbenik in eden prvih turističnih podjetnikov na Slovenskem. Zgradil je Medijske toplice, obnovil Medijski grad in močno vplival na dolgoročen razvoj Izlak. Danes se verjetno zaradi propadlih toplic Prašnikar obrača v grobu. Morda bo pa prihodnje leto ob 200 letnici rojstva ustanovitelja Medijskih toplic že kaj drugače. Morda se bo pričela težko pričakovana obnova toplic.

Alojz Prašnikar se je rodil 13. maja 1821 v stari strojarski rodbini na Izlakah. Ko je bil star 14 let, sta se z bratom preselila v Kamnik. Učil se je strojarstva, a ker ga ta smer ni zanimala, se je zelo mlad preusmeril v gradbeništvo. Pri devetnajstih letih se je poročil s Terezijo Šporn, ki je izhajala iz premožne kamniške družine. Njen oče je bil kamniški župan in posestnik. Z ženinim sorodnikom je ustanovil družinsko podjetje, ki je na Kranjskem in Koroškem gradilo ceste in mostove. V Mekinjah je leta 1854 postavil takrat drugo največjo cementarno v Avstriji in opekarno. Kasneje je gradil železniške odseke po vsej Avstro-Ogrski in Švici, med drugim je zgradil leta 1889 tudi prvo lokalno železniško progo na Kranjskem Ljubljana-Kamnik.

Leta 1868 je kupil in obnovil Valvasorjevo graščino Medija na Izlakah. Ko so ob iskanju premoga v njeni bližini odkrili toplo termalno vodo (med 24° in 26°C), je Prašnikar leta 1877 uredil termalno zdravilišče in letovišče, imenovano Medijske toplice. Zgradil je jamsko kopališče, plavalni bazen, salon in dve manjši vili ter uredil pot do izvira. V spomin Valvasorju je pred kopališčem postavil marmornati obelisk, ki stoji (malce zanemarjen) še danes. Da o Medijskih toplicah, ki so neslavno propadle, raje ne pišemo.

Podoben projekt zdravilišča je kmalu po Izlakah izpeljal še v Mekinjah, kjer je zgradil sodobno infrastrukturo, kopališče in vodno zdravilišče s številnimi poslopji in parkom. Uvedel je Kneippov način zdravljenja. S tem je postavil temelj modernega turizma.

Umrl je 14. januarja 1889 v Mekinjah. Njegov sin Alojzij (1857-1938) je služboval na Dunaju kot obratni ravnatelj Južne železnice, vnuk Kamilo (1884-1949) pa je postal znan avstrijski arheolog.

MP

Foto: arhiv Savus