Letos je prva adventna nedelja 28. novembra. Člani Hortikulturnega društva Zagorje ob Savi so sredi Zagorja postavili adventni venec. To je že njihov 22. adventni venec. Lani ga zaradi korone niso izdelali, letos pa so nadaljevali s tradicijo. Velikanski adventni venec krasi prostor pred gajem v Zagorju (nad glavnim krožiščem proti delavskemu domu).
Adventni venčki
Adventni venec je iz zimzelenega rastlinja spleten venec s štirimi svečami, ki ponazarjajo štiri adventne nedelje. V Sloveniji se je uveljavil v osemdesetih letih 20. stoletja. Venec brez sveč nekateri obesijo na vhodna vrata. Adventni venec s svečami krasi mizo do božiča. Večji venec s štirimi svečami visi v cerkvah v prezbiteriju, vsako adventno nedeljo na njem prižgejo svečo več. V Zagorju pa venec vsako leto postavijo hortikulturci sredi mesta.
Izvor
Utemeljitelj adventnega venca naj bi bil Johann Hinrich Wichern (1808-1881), protestantski pastor v revni četrti Hamburga, kjer je ustanovil šolo za revne otroke. V času adventa je leta 1839 izdelal velik lesen prstan z 19 rdečimi in 4 belimi svečami. Tako je navdušil otroke, da so redno prihajali na bogoslužja v adventnem času. Nemški katoličani so to navado prevzeli leta 1920, v tridesetih letih pa se je ta običaj razširil tudi po severni Ameriki.
Advent
Advent ali adventni čas (iz latinsko adventus – prihod) je čas pred božičem in je v bogoslužju namenjen pričakovanju Jezusovega prihoda oziroma rojstva. Izraz se uporablja zlasti v krščanstvu, marsikje po Evropi in Ameriki pa izraz uporabljajo tudi neverujoči.
Po katoliškem koledarju se advent začne na četrto nedeljo pred božičem. To je nedelja med 27. novembrom in 3. decembrom – imenuje se prva adventna nedelja. Adventni čas se konča po četrti adventni nedelji – na sveti večer (večer pred božičem).
Po pravoslavnem koledarju advent obsega kar šest tednov pred božičem in je povezan tudi s postom.
Savus
Foto: Olga Kos
