Čas priprave na praznovanje Jezusovega rojstva se imenuje adventni čas. Prične se štiri nedelje pred samim praznikom – Božičem – in letos je to v nedeljo, 29. novembra.
Najbolj razširjen simbol adventnega časa je adventni venček, ki izvira že iz keltskih časov. Pri nas smo ta simbol dobili sorazmerno pozno ( z barokom v 18. In 19. stoletju). Bil naj bi okrogle oblike, narejen iz naravnega zelenja in okrašen s štirimi svečami. Okrogla oblika simbolizira večnost, ki nima ne začetka in ne konca. Naravno zelenje je, sredi zime, simbol novega, večnega življenja. Sveče na venčku so štiri (za vsako nedeljo ena) in simbolizirajo luč Boga in bi morale biti po krščanskem izročilu vijolične barve, saj le-ta pomeni spokornost in pričakovanje. In zakaj ravno štiri svečke? Prestavljajo lahko štiri mejnike (stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in konec sveta), štiri letne čase ali štiri strani neba. Na prvo adventno nedeljo se prižge prva svečka, ki simbolizira pričakovanje in upanje, drugo adventno nedeljo se ji pridruži druga prižgana svečka, ki pomeni mir, na tretjo adventno nedeljo se prižge tretja svečka, ki pomeni veselje (zato se vijolična svečka lahko nadomesti s svečko roza barve), četrta svečka na adventnem vencu pa pomeni ljubezen – iz tedna v teden torej več svetlobe.
Danes so adventni venčki različnih oblik, narejeni iz različnih materialov in različnih barv. Vsak od njih pa v družini pomaga ustvariti praznično razpoloženje.
Joža Sotenšek
