Vlado Poredoš
Adijo knapi
Samo nekaj let je še ostalo
in gverk se bo zaprl.
Za njim ostal bo spomenik na trgu
in ob njem zarustan hunt.
Donferca ne bo vozila
kolma na štacjon,
ampak bo utrujena krasila
nov ajzenpon.
Dvesto let je rod za rodom grizel v to zemljo,
Dvesto let je rod za rodom preklinjal pod zemljo.
Pesem krampov bo zamrla
in kamerati se bojo razšli,
nekam v kot v muzej se bo zadigal
v štil popljuvan herc.
Kdo odslej bo štrajke delal
in kdo ferdinste klel?
Kdo odslej bo fano nosil,
ko kak hajer bo umrl?
Skozi vašhav bo le vahtar hodil,
skozi gezenke bo vlekel prepih,
nihče ne bo več huntov rajdal
in nihče po hofu klel.
Pesem krampov bo zamrla
in kamerati se bojo razšli
in ko se zadnji zajbrovc bo na britof znajdu,
z njim umrl bo še spomin.
Foto: Drago Metnjak / Viadukt / Razstava Fotke povezujejo
Vlado Poredoš je bil rojen v Beltincih (1958), od zgodnjih osemdestih živi v Zagorju. Glasba in folklora sta mu bili blizu že od otroštva v domačih Beltincih. V Zagorju je leta 1989 ustanovil skupino Orlek (ime je dobila po hribu na obrobju Zagorja, kjer prebiva z družino). Igra tudi v različnih drugih zasedbah.
Pesniško je znan kot pisec besedil za Orleke in druge glasbene izvajalce. V pesmi rad vključuje knapovske izraze, tragične in šaljive zgode, junaki v pesmih so pogosto ljudje z družbenega roba. Njegovi stihi so vzeti iz proletarskega ter rudarskega življenja, imajo socialno noto. Izjemno ga privlači posebnost zasavske govorice, zanima ga preteklost Zasavja, predvsem nesnovna dediščina: besedišče, običaji …
Njegove pesmi so izšle v pesniški zbirki Šlemunga (še Vlado Garantini in Nande Razboršek, ilustracije Milan Razboršek), ki jo je leta 2015 izdala Občina Zagorje ob Savi.
