V soboto 30. maja se je 37 članov PD Dol in 9 članov PD Trbovlje odpravilo na ogled soteske v sosedno Avstrijo, ki naj bi bila podobna našim vintgarjem a občutno večja.
Pot nas je vodila čez mejni prehod Šentilj mimo Gradca do vasi Mixnitz, kjer smo parkirali avtobus. Do vstopa v sotesko je dobro uro peš, prvo čez samo vas, ki ima pridih starinskega, na mnogih hišah je bilo veliko cvetja. Pri zadnjem parkirišču za avtomobile smo zapustili asfaltno cesto in se podali na makadamsko pot. Do tega parkirišča vozi tudi vlak. Pot se je na nekaterih mestih kar precej strmo vzpenjala do vhoda v samo sotesko, kjer je treba plačati 10 evrov vstopnine.
Po nekaj sto metrih strme poti je bilo videti prve mostove, stopnice, lestve ter strme stene na desno in levo. Pogled na vse stopnice je od daleč malo grozen, toda ob bližjem ogledu vidiš, da so zgrajene čvrsto in so skoraj popolnoma nove. Vsi mostovi in lestve so zgrajeni iz treh debelih brun, ki jih povezujejo prečne lestve, za varnost pa je dvojna ograja iz brun.
Žal je tudi sosednja dežela letos brez padavin in zaradi tega ni slapov. Tako po soteski ne teče potok, ampak voda le malo curlja po kamenju. Tu in tam je kak tolmun napolnjen z vodo, ostalo pa je bolj suho.
Na približno 3,5 km dolgi poti naj bi bilo 115 mostov različne dolžine, 49 lestev in vsega skupaj približno 2900 stopnic. Po zadnjem res strmem vzponu po lestvah, prideš na konec soteske, od kjer je še kilometer gozdne poti do planinske koče.
Nazaj pot pelje skozi gozd navzdol do vstopne postaje v sotesko. Kamenje je na poti precej gladko zato je ob mokrem vremenu potrebna velika previdnost. Višinska razlika od parkirišča do planinske koče je približno 800 metrov, za celo pot pa smo najpočasnejši porabili približno 7 ur do avtobusa.
Moje mnenje je, da je pot res čudovita in ob morebitni večji količini vode fantastična, vendar tudi nekoliko težja, kot nam opisujejo družabna omrežja. Ob veliki vlagi morda celo malo nevarna, a vseeno vredna ogleda.
Vid Jerič
Foto: Vid Jerič
