Danes v Sloveniji prvič obeležujemo oz. praznujemo dan znanosti, nov državni praznik, ki so ga poslanke in poslanci potrdili z novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Dan znanosti ni dela prost dan.
Namen praznika je poudariti pomen znanosti za razvoj države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti.
Na pobudo Odbora RS za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti je Slovenska akademija znanosti in umetnosti ob podpori Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Rektorske konference RS, Inženirske akademije Slovenije in Slovenske medicinske akademije predlagala razglasitev 10. novembra za dan znanosti kot novega državnega praznika. Njihov predlog so letos sprejeli na vladi in potrdili v parlamentu.
Na 10. november je leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
»Z dnevom znanosti, ki ga letos obeležujemo prvič, želimo poudariti pomen znanosti za razvoj naše države in družbe, povečati njeno prepoznavnost in jo približali javnosti. S tem se bomo zahvalili tudi znanstvenicam in znanstvenikom, ki s svojim znanjem in dognanji ves čas spreminjajo naša življenja na bolje,” je pred praznikom dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije dr. Igor Papič.
Ob prazniku dneva znanosti je v svoji poslanici predsednica RS dr. Nataša Pirc Musar med drugim zapisala: »Znanje je moč. Znanje nam pomaga bolje dojemati svet okoli sebe, da lahko v njem rastemo in se razvijamo, se učimo in mislimo svobodno misel. Bodimo ponosni na dediščino razsvetljenstva v Evropi in naše prednike, kot je bil baron Žiga Zois iz tistega časa, ki je umrl na današnji dan dobrih 200 let nazaj.
Ponosno lahko povem, da je Slovenija dežela inovatorjev. Na naših tleh so našli najstarejše, več kot 5000 let staro kolo z osjo. Ali ste vedeli, da smo Slovenci izumili žepni kalkulator, kolčno protezo, Nasin teleskop in celo električno lebdečo desko? Pa tudi zadrgo in razpršilec za parfum, ki sta le dva med 400 izumi legendarnega slovenskega izumitelja Petra Florjančiča.
Spodbujajmo naše otroke, da so radovedni, med njimi so tudi bodoči iznajditelji. Učiteljem pa gre ob tem zahvala, da vsakodnevno podajate znanje otrokom in mladostnikom.«
Na predvečer praznika bodo doslej vsako leto podelili najvišjih državnih nagrad in priznanj za znanstvene in razvojne dosežke. Letos je slovesnost potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani. Podelili so 15 Zoisovih in Puhovih nagrad oz. priznanj.
Savus
Foto: arhiv Savus
