Pohodna skupina Kajuh, ki deluje v okviri Združenja za ohranitev vrednot NOB Zagorje ob Savi, se je v septembru podala na pot spoznavanja krajev in prijateljev, ki cenijo zgodovino.
Mini Jugoslavija
Na poti preko Slavonije smo se lahko čudili obsežnim obdelanim poljem, katerim je suša na posameznih področjih brez podtalnice ali zalivanja dodobra zmanjšala pridelek. Prvi cilj na meji z Madžarsko, v Subotici, je bil park pod imenom Mini Jugoslavija, ki ga je postavil Blaško Gabrić, dolgoletni športnik in nekajletni delavec v Kanadi. Želi pokazati lepote bivše države na enem mestu, zato se je možno le z nekaj koraki povzpeti na Triglav, ki je z navoženo zemljo najvišji predel v Subotici. Še posebej je s spomeniki izpostavil velikane bivše države in med njimi je tudi naš olimpionik Miro Cerar.
Vojvodina in Beograd
Zatem smo se sprehodili ob prekrasno urejenem parku ob Paličkem jezeru, ki je med najbolj obiskanimi turističnimi točkami v Vojvodini. Tu smo se lahko prepričali, kako lepo skrbijo in obnavljajo objekte, pa četudi so nekdaj služili le za streho konjem, ki so bili še kako potrebni za obdelovanje obsežnih polj.
V Beogradu smo se sprehodili po Kalemegdanu, ki je največji park in hkrati zgodovinski spomenik na 125 metrov visokem klifu, iz katerega je zanimiv pogled na sotočje Save in Donave.
Pri Karađorđevićih v Topoli
Zatem nas je pot vodila do Mauzoleja Oplenac v Topoli, v katerem je pokopanih kar šest generacij družine Karađorđević. Vse notranje površine cerkve sv. Jurija so prekrite z mozaiki in predstavljajo 1500 figur na površini 3.500 kvadratnih metrov. Zanimivi so tudi eksponati v kraljevi vili, med njimi izstopa ikona, izdelana v Jeruzalemu. Med drugo svetovno vojno so jo nacisti odpeljali v Nemčijo, a so jo po vojni uspeli pridobiti nazaj.
Skopje
Nekateri smo že kar pozabili, kako počasi teče čas, ko si prepuščen uradnikom ob čakanju na prehod meje, tokrat iz Srbije v Makedonijo. Tudi tam smo nekaj časa posvetili odkrivanju znamenitostim Skopja, ki v zadnjem času namenja veliko sredstev za zamenjavo “okrasnih fasad” po vzoru antike, ki pa so le trenutni blesk in ne bo dolgo, ko bo pokazal drugo sliko. To je tudi mesto mogočnih spomenikov iz brona, ki prikazujejo zgodovinske osebnosti Makedoncev. Le kip Matere Tereze je v bolj realni velikosti in del avto ceste je poimenovan po njej. Vsekakor je bila zanimiva tudi skopska tržnica, ki se lahko pohvali z kvalitetnimi raznoraznimi pridelki njihovega področja.
Na hrib Vodno nad Skopjem smo se povzpeli z žičnico, na katerem so leta 2002 postavili 66 metrov visok Milenijski križ, ki velja za enega od najvišjih na svetu. Vsem nam je dobro znan Ohrid, zato je bil čas, namenjen za ogled in plovbo z ladjo, zatem pa nakupi ohridskih biserov.
Albanija in Črna gora
Zanimiva je bila vožnja skozi Albanijo in še kak dogodek za povrh. Potem pa so nas prijazno sprejeli v Črnogorski kuči v Podgorici. Lahko smo se prepričali, kako se narava poigra, saj smo želeli videti slapove na Niagari, a od pomladi do septembra povsem presahnejo. A v zanimivem skalnem ambientu in dobri družbi je kava odlična.
Tjentište, Baščaršija
Naš naslednji postanek je bil v dolini herojev ob spomeniku na Tjentištu, kjer je padlo preko 7.000 partizanov in 750 partizank, večina od njih je bila bolničark. Za zaključek dneva je sledil ogled Sarajeva in sprehod po Baščaršiji. Izkazala se je tudi naša ambasada v Sarajevu, ki je sredi noči izdala potrdilo za prehod meje, zaradi kraje torbice.
Tešanj
Osrednji cilj pa je bilo srečanje s prijatelji pobratenega Antifašističnega društva Josip Broz – Tito Tešanj. V imenu Združenja NOB Slovenije smo predali bronasto plaketo in se jim s tem zahvalili za izvrstno sodelovanje, še posebej, ker so oni prvi promotorji v Bosni del naše rojakinje, pisateljice in partizanke Valerije Skrinjar Tvrz. Predali so nam pred kratkim izdane knjige za v Valerijino sobo v muzeju NOB v Zagorju ob Savi in za knjižnico Mileta Klopčiča, da nam bodo opomnik, kako veliko sokrajanko smo imeli Zagorjani, ki nam je zapustila obsežen literarni opus.
Jani Flis
Foto: Jani Flis
