»Čeprav ne štejem veliko let, pa sem vendarle rojena v tistih časih, ko je ta slogan še imel veliko veljavo. Prav bi bilo, da bi veljal še danes. A žal, ni povsod tako. Proletarski duh se je nekoliko utrudil. Kako ne, ko pa mladi nimajo priložnosti okusiti delo in njegovo čast. Upam, da to priložnost kmalu dobijo. Nocoj bom z družino zagotovo odšla na kresovanje, saj je prav, da spoštujemo našo tradicijo. Kam? Ostala bom v domačem logu.«
Nataša Grošelj, ravnateljica OŠ Tone Okrogar Zagorje
»Duh delavstva še živi. S poudarkom na duh! Tisti, ki straši, pa ga v resnici ni. Kako naj bo praznik delavski , če pa delavcev skorajda ni več? Ljudje so se včasih upali upreti krivicam in bili pri tem enotni. Danes se skrije vsak v svojo sobo in ne govori z nikomer. Narod je uspelo oblasti ustrahovati in spreti, tako da je “mir”. Kresovanje? Mislim, da bo še zelo redek pojav, saj so mnogi ljudje tako revni, da bodo drva, namenjena kresu, raje nabrali za domov, da se bodo imeli s čim greti.«
Bogdan Barovič, upokojeni novinar in politik
»Vsi smo veseli tega praznika, tudi zato, ker imamo kar dva prosta dneva in ker sovpada s šolskimi počitnicami. Mislim, da danes ne dojemamo praznika več kot nekoč. Danes je način življenja in način dela drugačen, bolj obremenjujoč in bolj stresen. Delo vrednotimo drugače, vsekakor pa se je delalo včasih in se dela še danes. Se je pa včasih ta praznik znalo bolj slaviti, ljudje so se znali bolj povezati, praznovati ob kresu. Danes ga izkoristimo predvsem za kakšen družinski izlet ali piknik s prijatelji.«
Tina Moljk, direktorica KRC Hrastnik
»Živimo v času, ko je iskalcev zaposlitve več, kot je na voljo delovnih mest. Ljudje se zavedajo, da so zamenljivi in se raje ne zoperstavijo morebitnim krivicam, ki se jim zgodijo v službi. A k sreči se čedalje več podjetij zaveda vrednosti svojih zaposlenih in temu primerno skrbijo, da njihovi zaposleni radi delajo v podjetju. Kje bom kresoval, pa še ne vem. Vse je odvisno od vremena.«
Jernej Pangeršič, mladi podjetnik iz Trbovelj
»Če primerjam Slovence z drugimi narodi, bi rekla, da smo kar delovni, čeprav na vsakem vogalu slišimo »jamranje«. Ne zavedamo pa se, da nam je v Sloveniji prav »luštno«. Prav veliko ne bom kresovala. So se nam že začeli treningi, pa še študij je treba dokončati.«
Katja Požun, članica Skakalnega kluba Zagorje
