Uroš Zupan
Počasna glasba
Vrabci med valujočim
spreletavanjem
včasih zastanejo in
obmirujejo
v ledenem zraku.
Gole razprostranjene
veje kot temne žile
iz kože
izstopajo iz večernega zlata.
Nekaj zgubanih listov
neuspešno posnema
lastno življenje.
Nekaj neuporabnih pesniških
podob je z mislijo
pritrjenih na dokončano kuliso –
preočitno uboštvo meseca,
ki se vleče in miruje
in traja. Vsi
glasovi so zadušeni
in tonejo v črno vodo.
Muke svetlobe,
proti kateri napreduje
noč, so ogrnjene
v prekinjen šepet.
Krotke oči počivajo ,
naslonjene na gore
in razpršene oblake.
Hiša je mirna
in svet tih.
Samotno mesto
kot lebdeče prostranstvo
neslišno diha
v daljavi.
Foto: Žiga Koritnik / Matthias Bauer / Razstava Fotke povezujejo
Uroš Zupan je Trboveljčan, živi v Ljubljani. V zadnjem času je najbolj prepoznaven zasavski pesnik, ki ga cenijo literarni kritiki v Sloveniji in tujini. Zupan je izdal deset pesniških zbirk, zadnjo, Oblika raja, leta 2011. Napisal je tudi šest knjig esejev, prevajal je iz angleščine, srbščine in hrvaščine. Za svojo poezijo je prejel visoka domača in tuja priznanja, njegove knjige so prevedene v več tujih jezikov. Poleg pisanja in prevajanja se ukvarja tudi z urednikovanjem. Med drugim je lani uredil knjigo Trbovlje (lepljenka o mestu v času in prostoru), ki je izšla pri Slovenski matici.
Pesem Počasna glasba je izšla v pesniški zbirki Jesensko listje, ki je izšla leta 2006 v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura.
