razumemo pa ne najbolje, oziroma prepozno.
Postati morate pošast
Ko pravkar razmišljam in oblikujem ta nasvet dr. Petersona, se počutim precej nelagodno. Ob nedavnih tragedijah lahko v teh besedah najdete mnogo dvoumnosti. Pa vendar, če pozorno preberete in premislite o njegovih besedah, mogoče prav v teh ležijo odgovori, ter zakaj v današnji družbi ljudje vse težje toleriramo drugačno razmišljanje in sprejemamo svoje napake.
. . .
Vsi govorijo: “Morate biti neškodljivi, pogumni, nikomur želeti škodovati, ne imeti tekmovalnega nagona, ne poskušati zmagati, …” Saj veste – ne bodite preveč agresivni, ne preveč oblastni.
Vendar to ni prav. “Ne! Narobe.” Morate biti pošast. In se potem naučiti to pošast obvladati. Ko dr. Peterson to razlaga mladim moškim, večina pomisli: “Veliko jih je tekmovalnih. Imajo nizko stopnjo tolerance. Ker je tudi to del tekmovalnega temperamenta.”
Ampak, a je kaj narobe s tekmovalnostjo? Ne, nič. Je pa narobe z goljufanjem. Narobe je, če goljufaš. Narobe je, če si tiran. In če zmaguješ nepošteno, je marsikaj narobe. Vse to so slabe stvari.
Ampak nočete, da drugi zmagajo? Kakšna je potem razlika med ‘poskušati zmagati’ in ‘truditi se zmagati?’ Če ste neškodljivi, niste pogumni.
Ste samo neškodljivi. Kot zajec. Zajec ni pogumen. Nič ne more, razen tega, da ga pojedo. In v tem ni nič pogumnega.
Če si pošast in se NE obnašaš kot pošast. To je vrlina. Veste, vsak junak mora biti pošast. Ampak pošast, ki se zna obvladati. Da lahko nečemu, ali nekomu rečete “Ne.” morate biti malce pošasti.
Del tega, kako urejate svoje odnose z drugimi, so pogajanja. In ne morete se pogajati, če ne znate reči: “Ne.” Enostavo ne gre.
In če rečete “Ne”, to povzroči konflikt. In če ne marate konfliktov, kar je v osnovi definicija tega, da se strinjate, potem konflikta ne morete tolerirati.
Tako se ne morete pogajati zase, zato vedno znova izgubljate in ste ustrahovani. To ni dobro, ker potem postanete užaljeni.
To pa je res slabo. Zato morate razviti svojo notranjo pošast in potem postati boljša, ne slabša oseba.
Ja, mogoče se sliši malce čudno. Ampak tako je.
. . .
Obstaja stara ideja reševanja očeta iz trebuha kita; pošasti iz globokega brezna.
Poglejte si na primer Pinokija. To je zelo pogosta ideja.
Predstavljajte si, da ste potencialni skupek vseh modrosti vaših prednikov, biološko zaklenjenih v vas. Če si ne postavite izziva, če ne boste izpostavljeni stresu, se te sploh ne bo pokazale.
In večji kot bo sprejeti izziv, bolj se bodo te modrosti vklopile. In ko se boste tako lotevali še več izzivov in se ob teh še bolj izpostavljali, se bo vklapljalo še več tega, kar bi lahko bili.
To pa je ekvivalent temu, da se spremenite v svoje prednike, očeta. V vse, ker ste kot posledica vseh vaših prednikov. In vse to je del vašega biološkega potenciala. In če se lahko stisnete v kot, se vse to vklopi in vas spremeni v to, kar bi lahko bili. Temu se reče ponovljena preslikava pozitivnega prednika očeta.
Zato morate rešiti svojega očeta iz trebuha zveri.
. . .
Ne žrtvujte tega, kar bi lahko bili, za to, kar ste. Če se morate odločiti, ali se želite preoblikovati v pozitivno smer ali ohraniti svoj trenutni položaj, je bolje, da se preoblikujete v pozitivno smer.
Kdo sploh ste? Vi ste ta, ki spreminja to, kar ste. Povrh tega pa ste tudi to, kar spreminjate. Vi ste to, kar ste, in to, kar postajate. In to, kar postajate, morate postaviti višje kot to, kar ste.
Dovoliti si morate otresti stvari, na katere ste morda patološko navezani. Tako na navade, kot na ljudi. Na načine razmišljanja in vse te stvari. Dovoliti si morate, da se jih otresete.
. . .
Vsakič, ko se poskušate česa naučiti, boste naredili napako, ker tega ne znate. Torej boste delali napake. In če se držite pravila: “Vsakič, ko boš naredil napako, skoči z mosta,” to verjetno ni najboljša strategija za reševanje problemov.
Ko naredite napako, se ne pobijte s palico. Pač imate težavo, nekaj se vam je uprlo. Vprašajte se raje: “Kaj to pomeni? Mogoče na svet gledam narobe, mogoče imam napačne cilje, morda ne ravnam pravilno.”
Borut Kmetič
Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam nudim svetovanje in pomoč pri optimizaciji poslovanja, predvsem z zgoraj navedenih področij. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.
