Slovenski pisatelj in dramatik Slavko Grum se je rodil na današnji dan leta 1901 v Šmartnem pri Litiji, umrl je le dan po svojem 48. rojstnem dnevu, 3. avgusta 1949, v Zagorju ob Savi. Pokopan je na šmihelskem pokopališču v Novem mestu.
Slavko Grum je bil tretji, predzadnji otrok Franca Gruma, delovodje v šmarski tovarni usnja, in Marije Grum, roj. Dolšek. Zaradi očetove službe so se leta 1906 preselili v Novo mesto, kjer je kot zunanji gojenec v novomeškem frančiškanskem samostanu obiskoval osnovno šolo. Eden njegovih učiteljev je bil pater Blanko, ki ga je spodbujal k literarnemu pisanju in ga hkrati navdušil za naravoslovje.
Po končani osnovni šoli je med letoma 1911 in 1919 obiskoval gimnazijo. Njegovi prijatelji so bili takrat Anton Podbevšek, Miran Jarc, Marij Kogoj in Božidar Jakac. Knjižnica Mirana Jarca iz Novega mesta hrani v Posebnih zbirkah Boga Komelja dobršen del njegove zapuščine: osebne dokumente, pisma in korespondenco, črtice, novele ter dramska dela v rokopisu, med katerimi zavzema častno mesto rokopis drame Dogodek v mestu Gogi, obsežno fototeko, likovna dela in drugo.
Leta 1919 je maturiral in se je nato kljub prigovarjanju staršev, naj gre študirat teologijo, odločil za medicino na Dunaju in si zanjo pridobil štipendijo. Kot zdravnik se je dodobra seznanil s psihoanalizo, novim področjem psihiatrije, ki poudarja nezavedno plast človeškega življenja. To je pomembno vplivalo na njegovo umetniško delo, ki je bilo v tesni zvezi s poklicnim interesom.
Odvisnost in zavrnitve
Leta 1920 se je spopadal z eksistencialno krizo, trpel je za psihosomatskimi motnjami, postal je odvisen od kokaina. Ko je kriza minila, je veliko pisal. Med vajami za uprizoritev Cankarjeve Lepe Vide se je zbližal z igralko naslovne vloge Jožo Debelak, hčerko šmarskega nadučitelja, sicer pa študentko elektrotehnike. Bila mu je najpomembnejša literarna in osebna zaupnica.
Konec leta 1926 je v ljubljanskih bolnišnicah začel opravljati obvezni staž in na lastno željo ostal v bolnici kot pomožni zdravnik. Kot zdravnik je bil zaposlen v bolnici za ženske bolezni in na psihiatrični kliniki, kjer je pridobil gradivo za pisanje najpomembnejših del in dram. Leta 1929 ga je zavrnilo Narodno gledališče v Ljubljani, kjer je želel uprizoriti svojo dramo Dogodek v mestu Gogi, za katero je v Beogradu prejel drugo nagrado, prav tako so zavrnili njegovo željo po premestitvi v domačo bolnico. Razšel se je z Jožo Debelak, zaradi česar je narasla odvisnost od drog. Razočaran je dal odpoved v službi ter se skupaj s posesivno in gospodovalno materjo naselil v Zagorju in postal zdravnik privatne prakse. Po letu 1929 mu je začela pisateljska moč usihati, objavljal je samo ponatise in variante. Leta 1946 je skušal narediti samomor. Tri leta kasneje je zaradi raka na jetrih umrl v izolirnici v Zagorju.
Poimenovanja
Po Slavku Grumu se imenujeta ulica v Novem mestu ter OŠ Slavka Gruma v Zagorju ob Savi. V Litiji je na nekdanjem sedežu okrajnega glavarstva prenovljena matična knjižnica dr. Slavka Gruma.
Po njem je imenovana Grumova nagrada za najboljše slovensko dramsko besedilo. Na osrednji občinski slavnostni akademiji ob kulturnem prazniku v Zagorju podeljujejo tudi plakete in priznanja Slavka Gruma kulturnim delavcem za dolgoletno uspešno delo na področju kulture.
Savus
Foto: splet
