Predsednice in predsednike zasavskih KS smo povprašali, kako se v posameznih krajevnih skupnostih spopadajo s koronavirusom. Kako kot predsednice in predsedniki spodbujajo krajane k upoštevanju ukrepov in priporočil in ali organizirajo pomoč za ranljive skupine. Zanimalo nas je še, kako epidemija koronavirusa vpliva na njih osebno. Vsak dan objavljamo njihove odgovore.
Ana Režun, predsednica KS Čemšenik, Zagorje ob Savi:
»Tu, v KS Čemšenik, se vsi držimo danih navodil. Šolarji in malčki so doma, svete maše odpovedane, pa vsi obredi, bari in gostilne zaprte. Trgovinica v centru Čemšenika dela, vstopa se posamično, ni nobene gneče, vsega je dovolj, velika izbira, tudi sadja, zelenjave, tudi pošta je not.
Kmetje delajo na travnikih, njivah posamezno, se ne družijo, prepovedano je kurjenje v naravi.
Članice RK in KS pa smo na voljo za pomoč. A tu je lažje, skoraj nihče ne živi sam, prednost življenja na kmetijah je medgeneracijsko sobivanje.
Komunikacija med nami poteka na daleč, vpijemo in se vzpodbujamo in ugotavljamo, kako nam je lepo. Življenje tu gor nam nudi vse, za dušo in telo.
Res je, da jih veliko dela v dolini. Prosila sem jih, naj se varujejo, kolikor je mogoče.
Hvala tehniki, medijem, da nam je omogočena komunikacija. Glavnina mojih prijateljev na Facebooku je iz Čemšenika in smo tako vsak dan v navezi. Sem v popolni osami, ker nimam »obrambnih vojakov« in sem zato v zelo rizični skupini. Delam okrog hiške, vsak dan grem sama na pohod približno 10 km. Narava tu gor je prelepa, najdem vedno nove poti … Ne grem niti v trgovino, ker mi, karkoli potrebujem, pripeljeta moji Špela in Polona, odložita, in si pomahamo v slovo.«
Foto (naslovna): TPK
