Tabor so pričeli s spoznavanjem območja, saj udeleženci prihajajo iz različnih delov Slovenije. V nedeljo in ponedeljek so se odpravili na ekskurziji, ki so jih pomagali pripraviti njihovi univerzitetni profesorji. Na njih so se študenti seznanili s fizično in družbeno geografskimi značilnostmi območja Zasavja.
V nedeljo so se tako odpravili na fizično geografska ekskurzijo, ki jo je vodil prof. dr. Karel Natek. Odšli so na Kum, ob poti so se seznanili z zanimivo geologijo posavskih gub, temperaturno inverzijo, značilni tudi za Zasavje, z reko Savo in tudi o značilnostih rastlinstva na posameznih enotah Posavskega hribovja. Nato so odšli še v Zagorje do plazu na jalovišču Ruardi, kjer so se seznanili z odlaganjem jalovine, sproženjem tega plazu 18. februarja 1987 in njegovo sanacijo.
Ponedeljek, 9. julij, je bil močno rudarsko usmerjen, saj je sledila družbeno geografska ekskurzija. Najprej so si ogledali dve rudarski stanovanji v koloniji Njiva, ki sta odprti v okviru Zasavskega muzeja. Kasneje pa so se odpravili v Rudnik Trbovlje-Hrastnik na Perkmandeljčev pohod. Pot so iz jame nadaljevali mimo Termoelektrarne Trbovlje, kjer so si ogledali še vedno dostopno notranjost bivše elektrarne. Mimo Pleskega so se odpravili še do področja Ojstro. Na teh dveh območjih, spremenjenih zaradi delovanja rudnika in industrije, je prof. dr. Simon Kušar podal svoje poglede na degradacijo okolja, sanacijo onesnaženih območij in nadaljnjo socialno-gospodarsko usmeritev zasavske regije.
V naslednjih dneh bodo študenti razdeljeni v štiri raziskovalne skupine. Vsaka skupina se bo ukvarjala s svojo geografsko obravnavano tematiko. Prva skupina se bo ukvarjala z dnevno mobilnostjo prebivalcev Zasavja. Ukvarjali se bodo z navadami prebivalstva glede šolanja, zaposlovanja in opravljanja različnih storitev. Naslednja delavnica bo okoljsko zasnovana, v njej se bodo udeleženci ukvarjali s spremembami poškodovanosti gozdov po deindustrializaciji. Namen te delavnice je ugotoviti, do kolikšne mere in na kakšen način so se poškodovane površine v preteklosti zarasle in tudi, na katerih lokacijah je prišlo do največjih sprememb. V tretji delavnici bodo preučevali osameli kras v Zasavju. Ta je bil do sedaj zelo slabo raziskan, glavni namen je tako predvsem sistematični popis tega pojava. V zadnji, četrti, delavnici pa bodo preučevali možnosti za revitalizacijo degradiranih površin. Teh je v Zasavju predvsem zaradi industrijsko-rudarske preteklosti veliko, ob čemer bodo študenti poskušali podati različne ideje za ponovno oživitev teh območij.
Rezultati terenskega raziskovanja in dela raziskovalnih skupin bodo v letu 2019 izdani v strokovni monografiji. Ključne ugotovitve delavnic pa bodo ob zaključku tabora tudi javno predstavljene. Predstavitev bo potekala v soboto, 14. julija, ob 16. uri v prostorih Mladinskega centra Zagorje ob Savi.
ZT
