razumemo pa ne najbolje, oziroma prepozno.

Primerjanje z drugimi pušča nepopravljive posledice
Primerjajte se s seboj od včeraj, ne z nekom drugim danes. Ker v življenju potrebujete hierarhijo izboljšav, morate k nečemu stremeti. To pa pomeni, da ste nižje od drugih, ki so na tej točki že nekaj dosegli.
Recimo, da vidite nekoga in si rečete: “Rad bi imel takšno življenje in toliko denarja.” Primerjate se z njim. Radi bi bili takšni in imeli takšno življenje.
Vendar morate razumeti, da ljudi, s katerimi se primerjate, ne poznate dovolj. To pomeni, da vidite njihovo zunanjost, na primer, privlačne objave na socialnih omrežjih. Ne vidite pa vsega ostalega. Na primer, tistega, kar ne objavijo – resničnosti njihovega življenja.
Mogoče kdaj v mestu opazite nekoga, ki v dragem Porsche-ju prihrumi mimo in si mislite, kako je enim na tem svetu lepo. Ne veste pa, da mogoče prav v tistem trenutku obupano razmišlja, kako bi se z avtom najraje ovil okoli naslednjega stebra ob cesti. Enostavno ne veste.
Tudi drugi imajo svoje težave v življenju. Celo tisti, ki so videti srečni, nimajo lahkega življenja. Nekoga idealnega, ki ga opazujete in zaradi katerega ste ljubosumni in užaljeni, vidite precej popačeno, v sliki, ki jo je ustvaril vaš um.
Poznam kar nekaj precej bogatih ljudi. Večina teh, ki jih poznam malce bolje, so si ves svoj denar prislužili sami. Vem, da je bilo na njihovi poti marsikaj zame nesprejemljivega. In vem, da nosijo tako breme odgovornosti, ki bi mene zdrobilo. Saj jih je zgradilo, postopoma. Ampak povprečnega človeka bi uničilo.
Delajo po 90 ur na teden. Ogromno ljudi je odvisnih od njihovega dela. Ja, imajo svoj denar in svoj status. In temu ne moremo reči, da ni nič. Ampak, ima pa to svojo ceno.
Pogosto ne vidijo svojih družin in nimajo prostega časa. Mnogi so ločeni in ne vidijo svojih otrok odraščati. Bodite bolj pozorni, na kaj ste ljubosumni. V resnici ne vidite celotne slike! In dobite lahko samo cel paket.
Verjetno poznate Newtonov zakon o vzajemnem učinku: “Vsaka akcija ima nasprotno enako reakcijo.”
Povedano bolj po domače: zastonj kosilo NE obstaja!
Druga, dejansko koristna stvar pri tem pa je lahko, da (končno) ugotovite, da ste le drugačni od drugih. Ne morete se primerjati z njimi, ker niso takšni kot vi. Nimajo vaše družine, nimajo vašega temperamenta, vaših težav, niti vseh vaših sposobnosti. Edina oseba, ki ima vse to, ste vi.
In tudi če vam gre zdaj zelo dobro, vas v prihodnosti še čakajo težke preizkušnje.
Zboleli boste, vaši družinski člani bodo zboleli, kakšne sanje se bodo razblinile, vaša zaposlitev v prihodnosti bo negotova. Prihaja poplava, apokalipsa. V življenju je vedno tako.
Nekaj let nazaj sem začutil, da se mi vse skupaj počasi začenja sesuvati. Zbegano sem pogledoval okoli sebe in se spraševal: “Kje je vir vsega, proti komu se borim?”
Po daljšem razmišljanju sem ugotovil, da imajo vse moje težave eno skupno točko – mene. Se borim proti sebi? Kaj pa, če poskusim premagati samega sebe?
Vprašal sem se, kaj bi sploh rad. Kak pameten cilj? Vsi klasični znani cilji so se mi zdeli težki, nedosegljivi. Ravno ta čas sem nekje bral o znanih težavah, ko mnogi ljudje po dosegi cilja zapadejo v depresivno, brezciljno počutje.
Hm, če napadem samega sebe, lahko zmagam.
Čeprav bom v bistvu… izgubil. Ampak izgubim lahko z nasmeškom. Ker bom dejansko jaz imel korist od tega. Obenem pa cilja nikoli ne bom dosegel (ker bo ‘nasprotnik’ vsakič postal boljši). Depresija odpade.
Verjamem, da gre za odličen nasvet. Ves čas morate poskušati premagati sebe. Saj ste sami sebi ste najboljši (in najtežji) nasprotnik. Vi imate vse svoje prednosti in slabosti. Če želite z nekom pošteno tekmovati, potem poskusite tekmovati sami s seboj.
Ko napredujete, tekmujete s seboj in svojimi pomanjkljivostmi. “Kakšen pa je potem ta pomanjkljivi jaz?” se lahko vprašate. Ta bi lahko bil užaljen, zagrenjen, agresiven, maščevalen jaz, z vsemi tistimi lastnostmi, ki tvorijo negativen moralni značaj. To so stvari, ki ovirajo vašo zmožnost napredovanja v življenju. In te morate premagati.
Pa ste lahko že jutri boljši od sedanjega pomanjkljivega jaza? Seveda! Če premorete toliko ponižnosti, da si postavite prve mejnike dovolj nizko, potem ste lahko že jutri boljši.
Kaj pa je potem pravi način življenja, če kaj takega sploh obstaja?
Ni ravnanje v skladu s postavljenimi pravili, ampak nenehno poskušanje preseči svoje trenutne pomanjkljivosti. Najbolj zanimivo pri tem pa je, da v tem prizadevanju lahko najdete smisel življenja.
Dr. Peterson to v svojih razpravah pogosto poudari: “Temeljni problem je, da je življenje tragično in težko. Precej tragično in težko za vse. Poleg tega pa je še omadeževano s škodoželjnostjo. Ker ne glede na to, kako tragične in težke so stvari, vedno obstaja kakšna neumnost, ki jo lahko storite, vi ali kdo drug, da je potem še slabše, kot bi moralo biti. Ampak, tako je življenje.
In za to potrebujete protistrup, da preživite. Škodoželjnost je v kombinaciji z izdajo še hujša. Kaj šele, če to povzročite sami. Torej, potrebujete nekaj, kar vas bo obdržalo nad vodo.
Kaj bi lahko bilo takega?
Če, na primer, počnete nekaj izpopolnjujočega. Kaj lahko storite, ko na slab dan potrebujete razlog, da vstanete iz postelje? Presežete svoje trenutno počutje in vstanete – v tem lahko najdete celo smisel, povezan s prevzemanjem odgovornosti.
Življenje je težko. Zaznamujejo ga zlobna dejanja in izdaje, zaradi katerih ste lahko precej zagrenjeni. Zato potrebujete smisel, ki to odtehta.
In kje lahko najdemo smisel? Ne v pravicah, ne v impulzivnem užitku – ampak v odgovornosti. Ko prevzamete odgovornost zase, poskrbite zase. Če ste pri tem dobri, vam ostane nekaj presežka, da poskrbite za svojo družino. Če ste dobri pri obojem, vam ostane presežek, da lahko poskrbite za svojo skupnost.
Ko prevzamete to težko breme, ugotovite, da ima vse to smisel. Najboljši način pri dvigovanju bremena pa je, da se nenehno izpopolnjujete.
In prav v tem lahko najdete smisel – v nenehnem samopreoblikovanju. Torej, da dopustite, da vaš stari jaz umre in, da se rodi novi. Na to morate biti pripravljeni.
Vprašanje pa je: “Kako se na to pripraviti?”
Najti morate načine, ki delujejo tudi v najtežjih situacijah. Po padcu se lahko počasi dvignete iz blata. Kaj storijo pravi borci po porazu? Ne glede na okoliščine in nepravičnost je vse skupaj privedlo do mojega poraza. Rešitev ni v iskanju krivice.
Ostaja mogoče najtežja, pa vendar daleč najboljša rešitev – kritičen pogled v ogledalo. Srečanje s seboj in kritično oceno, kaj ste naredili narobe. Zato, da to lahko v bodoče izboljšate. In to je pravi odnos, ki vodi v rast in napredek.
Vaše najboljše strateško stališče je: “Kje mi ne gre in kako lahko to popravim?” In bistveni spoznanji sta: ‘V nečem nisem dober’ in ‘to lahko popravim.’
Oboje je povsem v dosegu – če ciljate dovolj nizko.
Ne pravim vam, da ne ciljajte. Niti ne pravim, da ne merite navzgor. Zavejte pa se, da si lahko zastavite dosegljiv cilj, v katerem na začetku ne boste poželi slave. Sploh, če niste v dobri kondiciji.
Je pa precej boljši kot nič. Pomaga vam premagati grenkobo in obtoževanje drugih. In to je odlično – prvi korak na dolgi poti, ki se začenja stopnjevati. Ta majhen korak danes pomeni, da lahko jutri naredite nekoliko večjega. In naslednji dan še večjega. Po dveh, treh letih vaš korak postane zavidljiv.
Doma sinu počasi težim z vse manj obveznimi neumnostmi. Želim le, da zjutraj pospravi posteljo.
Mnogo ljudi pravi, da je to noro: “Začel sem postiljati posteljo in potem se je vse spremenilo.” No ja, ko se odločiš postati človek, je prva konkretna uresničitev tega, da postelješ posteljo.
To res ni nič junaškega. Junaško pa je, da si začrtaš smer in začneš ciljati.
Pri tem se niti ne zavedamo, da vstanemo tako, da se spustimo na tla, smo hvaležni za to, kar imamo pred sabo. In pri tem poskrbimo, da je to urejeno.
Sčasoma se stvari čudežno začnejo popravljati.
Borut Kmetič
Po formalni izobrazbi sem diplomirani varstvoslovec informacijske varnosti, sicer pa imam precej izkušenj v večjih mednarodnih IT okoljih pri upravljanju in svetovanju na področju informacijske varnosti, vodenju IT projektov in izvedbe storitev, pri upravljanju in presojanju ISO sistemov, svetovanju pri digitalizaciji poslovanja, varstvu osebnih podatkov, vodenju kakovosti, procesov in organizacijske kulture.
Sem zunanji vodilni presojevalec informacijske varnosti po ISO standardu pri mednarodni certifikacijski hiši.
Organizacijam nudim svetovanje in pomoč pri optimizaciji poslovanja, predvsem z zgoraj navedenih področij. Sicer pa se ukvarjam tudi z drugimi oblikami optimizacij (oziroma hekanja), kot so na primer biohekanje, osebna rast, raziskovanje prebojnih novih tehnologij, eksponentna organizacija, sistemsko razmišljanje in druge napredne metode.