Zagorjanka, novinarka revije Zarja, Katja Božič je 19. junija pred knjigarno Pipinov kotiček v PTC Dravlje predstavila svojo knjigo Dudožer in Jakova duda. Zgodbo so navdihnili resnični dogodki – Jaka, sin avtorice knjige, se pri treh letih nikakor ni želel ločiti od dude, zato si je izmislila zgodbo o Dudožerju.

»Dudožer si je dudo najprej z vseh strani ogledal, nato jo je obliznil. Previdno je odgriznil delček in ga začel žvečiti. ‘Joj, kako je to dobro! Kako je sladka!’ je zacmokal. Ker ni vedel, da imajo otroci dudo samo za tolažbo, jo je kar pojedel, nato pa zadovoljno rignil,« je o tem, kako se je Dudožer prvič srečal z dudo, zapisano v knjigi Dudožer in Jakova duda.

»Duda daje otroku občutek varnosti. Zato je z odvajanjem priporočljivo začeti nekako pri dveh letih, ko se otrok tega že zaveda in bo razumel, ko mu razložimo. Če ga odvajamo od dude in on ne ve, za kaj gre, potem je odvajanje lahko boleče tako zanj kot tudi za nas,« je na predstavitvi otroške knjige Dudožer in Jakova duda razložila specialna pedagoginja Kristina Zupančič.

Poleg avtorice Katje Božič so bili na predstavitvi tudi ilustratorka knjige Ksenija Konvalinka, Jernej Kuntner, ki je Dudožerju ob tej priložnosti dal glas, in specialna pedagoginja Kristina Zupančič, ki je s strokovnega vidika osvetlila pomen dude, posledice predolge uporabe in pomembnost njenega opuščanja na čim manj stresen način. Dogodek je povezovala nekdanja televizijska novinarka in voditeljica Maja Nemec.

»Kot da se nad nami zbirajo sami zmajčki,« so se navzoči smejali tik pred začetkom predstavitve, ko je na streho začel neusmiljeno udrihati dež. Ravno prava kulisa za Kuntnerjevo predstavitev zmajčka, ki je pravzaprav nastal spontano. Takrat triletni Jaka, sin avtorice knjige, se nikakor ni mogel ločiti od dude.

»Na različne načine smo ga poskušali odvaditi, pa ni nič pomagalo. Tudi, če je bil ves dan brez dude, je takoj, ko smo prestopili hišni prag, dejal: ‘Dudo labim’ – in se ni pomiril, dokler je ni dobil. Na koncu je imel samo še eno staro, prežvečeno dudo,« je sinovo navezanost na dudo opisala Katja Božič, »nove sploh ni hotel. Nekega večera – ne vem, kje sva dobila idejo – pa sva se s partnerjem odločila dudo obrezati. Ko se je Jaka zjutraj zbudil, sva mu dejala, da mu jo je ponoči odgriznil zmajček Dudožer. Fantku se je duda tako zagnusila, da je rekel očetu: ‘Stlan jo vlzi!’. Nisva mogla verjeti, da misli resno, zato sva mu za vsak primer predlagala, naj jo zvečer nastavi dudkini vili, ki mu bo morda prinesla darilo. Tako je storil in naslednji dan na okenski polici našel gasilski avto, na dudo pa tudi pomislil ni več, kar se nama je zdelo pravi čudež. Ko sem o tem razlagala prijateljici, mi je dejala: ‘Napiši zgodbico o tem, saj si novinarka in znaš pisati!’. Pa sem poskusila,« je povedala Katja Božič.

»Ko sem prvič slišala za Dudožerja, se mi je to zdela ena taka fina domislica in ko sem še prebrala zgodbico, sem se Katji kar ponudila, da bi jo poskusila ilustrirati. Potem pa me je potrpežljivo čakala, da sem jaz to ustvarjala,« je povedala Konvalinka, ki je zmaje risala že v svojem otroštvu, saj je v osnovni šoli mesto na steni njene otroške sobe našel triglavi zmaj, ki se je snel z verige. Njen oče nevropsihiater je v tem videl močno simboliko, Ksenija pa zgolj slikico, ki ji je bila všeč. »Preučevala sem najrazličnejše zmajčke na internetu. Dudožerja sem si zamislila kot ljubkega luštnega zmajčka z debelimi lički, velikimi očkami, ki bo videti kot tak otroček. Ko sem risala, sem imela zmeraj v mislih Katjo, ki je taka, otroška, vesela in radovedna,« se je nasmehnila. »Po dušici ji je podoben.«

»Takoj, ko sem videl, da je Katja zgodbo črpala iz svoje izkušnje, se mi je zdela to super ideja. Ljudje imajo težavo, nimajo pa vizije, kako jo rešiti. Potem moraš gledati na internet, se posvetovati z drugimi, lahko pa na pomoč pokličeš Dudožerja,« se je nasmehnil igralec Jernej Kuntner, ki je poleg vsega, kar počne, tudi sam avtor otroške knjižice Beli krtek Albin. Zgodbico si je izmisli za svoja otroka. V njegovi beležnici pa je še nekaj idej za nove otroške knjige. Kot je povedal: »Sem ambasador lahkega branja, to je pri nas novost. V tujini je že nekaj časopisov v formi lahkega branja, ker ima veliko ljudi težave z branjem zapletenih stavkov. Tudi nekateri pisatelji svoje knjige prirejajo v obliko lahkega branja. Zato je moja ideja izdati svojo naslednjo otroško knjižico Hitri Počasne tako, da bi bila na eni strani klasična slikanica, na drugi pa prirejena za lahko branje.«

Knjige, kot je Dudožer in Jakova duda, so lahko pomoč staršem, je povedala specialna pedagoginja Kristina Zupančič, ki je tudi razložila, zakaj smo vsi kot otroci tako navezani na dudo. »Duda poskrbi, da zadovoljimo sesalni refleks. To je refleks, ki ga otroci razvijejo že v trebuščku in ki je nujen za preživetje. Sesalni refleks dojenček potrebuje, da se prisesa na mamine prsi. Zelo je pomembno, da predvsem v prvem mesecu starosti ta sesalni refleks spodbujamo tako, da otroka pristavimo k prsim, kadarkoli želi, obenem se pa tako krepi tudi neka vez z mamo in občutek varnosti. Strokovnjaki priporočajo, da prvi mesec morda niti ne uvajamo dude. Tudi pri tem smo si ljudje različni. Enim bo dovolj, da s sesanjem potešijo lakoto in potem ne potrebujejo dude, eni bodo pljuvali dudo ven, drugi bodo povedali, da je en otrok dudo maral, drugi pa ne. Eni otroci pa imajo hudo potrebo po sesanju in bi zato lahko uporabili tudi prst, ki jim je najbližji. Na ultrazvoku lahko kdaj vidite, da vaš dojenček že v trebuhu sesa prst. Kaj se bomo torej odločili – ali bomo otroku ponudili dudo ali pustili prst? Strokovnjaki se strinjajo, da je boljša duda. Zakaj? Predvsem potem v fazi odvajanja, dudo lahko damo stran, prst je pa vedno z nami. Če ga otroci predolgo sesajo, lahko nastanejo anomalije na nebu, zobje nepravilno zrastejo, ali pa imajo otroci težave pri govoru. Sicer pa je tudi pravočasno odvajanje od dude zelo pomembno,« je za konec še dodala Zupančič.

Savus

Foto: Andrej Križ