23. maja so se maturanti generacije 1959 srečali ob 60. obletnici mature. Ta generacija je zadnja na šoli, ki je vsa obiskovala en razred. Maturantov je bilo 28.

Foto: arhiv Janeza Malovrha

»Bili smo pestra družba,« se spominja eden od maturantov Janez Malovrh, »iz Trbovelj je bilo 16 dijakov, Zagorjanov je bilo 8 in iz Hrastnika smo bili trije. To je bil čas, ko smo Hrastničani v šolo hodili čez hrib, Zagorjani pa so se že vozili z avtobusom, razen Jožeta, ki se je velikokrat v šolo z Izlak pripeljal s kolesom. Bili smo tudi generacija, ki je prestala kar nekaj šolskih reform. Tako smo šli recimo iz sedme gimnazijo v četrto, torej smo maturirali kot četrtošolci.«

Maturanti generacije 1959 so bili tudi po maturi pridni, pravi Malovrh. Med njimi je bilo nekaj uspešnih športnikov. Štirje so se ukvarjali z medicino, eden od njih se je posvetil kirurgiji, drugi je bil uspešen pediater, tretji je dolga leta vodil porodniški oddelek v trboveljski bolnišnici. Eden od njihovih sošolcev je bil uspešen na področju arhitekture, med njimi je bila tudi cela vrsta šolnikov, jezikoslovcev, inženirjev, menedžerjev in celo politikov. Malovrh našteva: »Uspešna zdravnika sta bila Jože Čuk in Tomaž Vahtar, v politiki je veliko naredila Martina Džokič, pa tudi mene so Trboveljčani izvolili v prvem mandatu po osamosvojitvi za župana, vso delovno dobo sem prebil v Cementarni Trbovlje, ki sem jo tudi vodil 18 let. Na področju informatike je pomembne funkcije opravljal Marjan Flajšman, pri šolnikih so bila pomembna imena Magda Jordan Blažič kot profesorica matematike na gimnaziji, Majda Drnovšek Brvar in Maruša Steiner Miklavčič v Zagorju ter Inka Podlunšek Hameršak in Irena Maček Kavšek v Hrastniku. Da bi našteval kariere vseh, bi bilo malo preveč, a poleg omenjenih imen so za vsemi našimi sošolci na raznoraznih področjih uspešne in zanimive kariere. Vsi sicer nismo dokončali študija, a vsi smo se v življenju odlično znašli in uporabili svoje talente, nadgrajene z znanjem pridobljenim v prečudovitih gimnazijskih letih.

Vsi maturanti so bili rojeni še v Kraljevini Jugoslaviji in so nato živeli v takoimenovani Untersteiermark v okviru Nemčije, v Federativni Jugoslaviji, zdaj pa živijo v samostojni Sloveniji, ki je del Evropske unije – v svojem življenju so tako živeli v precej različnih državah.

Od 28 maturantov jih še vedno živi 26 in Janez Malovrh pravi, da so še vedno odlični prijatelji, saj se že več let dobivajo dvakrat letno, na dan mladost ter na dan samostojnosti in enotnosti. Na vsako srečanje jih pride med 16 in 20.

Da imajo vsi skupaj tako lepe spomine na gimnazijska leta, je, pravi Malovrh, nedvomno zaslužna njihova razredničarka, profesorica slovenskega jezika Marija Janežić. Vsi njihovi takratni pedagogi so že preminili razen njihove profesorice matematike Mire Urek Šket, ki jim je ob 60. obletnici mature napisala pismo. »Dragi spoštovani moji maturanti,« je med drugim zapisala nekdanja profesorica, »Čeprav je od vaše oz. naše mature minilo že 60 let, se je s srcem in dušo spominjam kot nekaj lepega in uspešnega. /…/ V Trbovljah sem preživela 17 let. Bila so res lepa, čeprav je bilo takratno življenje še zelo skromno, saj si naša domovina še ni opomogla od težkih vojnih časov (sama sem jih preživela v taborišču). V tistih letih sem si ustvarila družino in dobila dva sina. S tem so se pojavile tudi skrbi in težave, ki ste mi jih vi, prijazni in nesebični Trboveljčani, pomagali premagovati. Hvala!«

Savus

Foto: Vukašin Šobot